Ko promet zaradi snega popolnoma obstane: "Nalijmo si čistega vina. Za kaos so krivi vozniki"

Včerajšnje dogajanje v prestolnici je večino voznikov spravilo ob živce. Snežne padavine so bile napovedane, v številnih koncih države je bilo snega bistveno več kot v prestolnici, a zdi se, da je bil izvor vseh prometnih težav najprej ravno v Ljubljani.

Ko se je sneženje po 14. uri okrepilo in je nato sčasoma sovpadlo s popoldansko prometno konico, je Ljubljana obstala. Vozniki so za pot od središča mesta do obvoznice oziroma naprej na avtoceste potrebovali tudi do ure in pol. Čeprav je padal sneg in se je ta oprijemal cestišč, se je dalo voziti, a večina voznikov je tako zelo zmanjšala hitrost vožnje, da so začele nastajati kolone.

Ni pomagalo niti to, da so številni vozniki – kot smo v Ljubljani pravzaprav ob gneči že navajeni – zapeljali v križišče, čeprav ni bilo več prostora, in povzročali težave, ker so ga zaprli. Gneča se je nato prelila še na obvoznico in naprej na avtoceste.

Je bila torej težava, da ceste niso bile dovolj hitro splužene? Da policisti niso urejali prometa v najbolj kritičnih križiščih? Ali pa preprosto vozniki več ne znajo voziti v snežnih razmerah, ker jih večina te doživi redko?

Neupravičena kritika zimskih služb

Kot je za N1 pojasnil Manuel Pungertnik, vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje, na vozno kulturo slovenskih voznikov vpliva dejstvo, da zime v zadnjih letih niso več "prave" zime, zato vozniki niso vajeni vožnje po zasneženih cestah in posledično vozijo prepočasi.

"Kar zadeva varnostno razdaljo, vozniki mislijo, da so razmere podobne vožnji po suhem cestišču, zato peljejo v strnjenih kolonah. Kar pomeni, da ko pride do manjšega zaviranja spredaj, se kolona dejansko ustavi. Ves čas poslušamo o fantomskih zastojih, o tem, kaj pomenijo, in točno to se je dogajalo včeraj," je dejal.

Pungertnik, ki je ves torek preživel na poti, je ob tem ocenil, da so vozniki neupravičeno kritični do zimskih služb. "Ko sem se peljal proti Trebnjemu, so bili pred mano trije plugi, ki so cesto čistili in posipavali. Na poti nazaj so bile kolesnice popolnoma kopne, peljali pa smo 25 kilometrov na uro. Ob ustrezni zimski opremi in dobrih veščinah vožnje se po takšni cesti res ni treba peljati tako počasi, temveč malo hitreje. Če bi vozniki peljali vsaj 50 kilometrov na uro, bi bile zadeve že bistveno boljše, ampak se vozniki na avtocestah ne peljejo niti toliko. Zato je zelo nerodno, da vozniki za zastoje krivijo Dars," je dodal sogovornik.

Pungertnik je za N1 poudaril, da si je treba vendarle naliti čistega vina in priznati, da slovenski vozniki enostavno niso več navajeni zimskih razmer. Pred 30 ali 40 leti, ko so bile zime bistveno ostrejše, avtomobili in pnevmatike pa bistveno slabši, so vozniki prav tako peljali. "Danes pa imamo najsodobnejše avtomobile s tehnologijo, pnevmatike, ki so res vrhunske, pa se vozimo 25 kilometrov na uro," je komentiral inštruktor varne vožnje.

So krive pnevmatike?

Ob tem velja spomniti, da se nekateri vozniki zaradi manjših količin snega v zadnjih letih predvsem iz praktičnih razlogov in želje po izogibanju sezonski menjavi odločajo za celoletne pnevmatike. Pri tem se včasih cena postavi pred kakovostjo, kar lahko vpliva na varnost in vozne lastnosti v zahtevnejših razmerah.

Čeprav celoletne pnevmatike iz sezone v sezono postajajo boljše, pa te vseeno niso boljše od zimskih, zato Pungertnik meni, da vozniki, ki niso prepričani o svojih voznih sposobnostih, včeraj ne bi smeli na cesto in da je odgovornost voznika, da si poišče alternativo.

"Treba pa se je zavedati, da bi morali tisti, ki so vsakodnevno v prometu, poleti peljati s poletnimi pnevmatikami, pozimi z zimskimi. Kompromis za tiste, ki vozijo manj, so celoletne pnevmatike. Ne moremo pa pričakovati, da bo celoletna pnevmatika delovala enako dobro v temperaturah pod lediščem in v rekordno visokih poletnih temperaturah. Kljub temu pa ostaja dejstvo, da so kakovostne celoletne pnevmatike v današnjem času po mojem mnenju veliko boljše, kot so bile pred 30 leti zimske pnevmatike. In prav v tem se vidi razkorak med znanjem vožnje. Vozniki so postali bistveno bolj leni, avtomobili nam dovoljujejo vse več in tehnika vožnje enostavno ni več primarna naloga nekega voznika," je ocenil sogovornik.

V zadnjih dveh dneh v Ljubljani 112 nesreč

O tem, kakšna je vozna kultura voznikov, in da so pozabili voziti v zimskih razmerah, priča podatek, da se je v ponedeljek, ko je prav tako snežilo, na območju Ljubljane zgodilo 55 prometnih nesreč, v zadnjih 24 urah pa 57, do tega so bile tri z lažjimi poškodbami.

Policisti so sicer tudi ob torkovem sneženju, kot so za N1 pojasnili na Policijski upravi Ljubljana, na teren poslali vse razpoložljive enote policistov, ki so skrbeli za urejanje prometa v danih vremenskih razmerah. Čeprav nam točnega števila policistov niso posredovali, so na ljubljanski policijski upravi navedli, da so policisti na terenu opravljali različne naloge – izločanje prometa, delo na avtocestnem križu, usmerjanje prometa na križiščih in posredovanje ob prometnih nesrečah.

A tudi pomoč policistov ne more rešiti voznikov, ki niso pripravljeni na zahtevne razmere in dvomijo o svojih sposobnostih. "Na Bavarskem dvoru policisti stojijo vsak dan in urejajo promet. Če voznik iz križišča ne zna speljati po snegu, mu ne pomaga prav noben policist," je dejal Pungertnik.

Izpostavil je, kako pomemben je za voznike trening. Trening varne vožnje je priporočljiv za vse, ki se na cesti še ne počutijo suverene. "Na treningu vozniki spoznajo, kako ravnati v primeru zdrsa. Spoznajo in doživijo, kako se avto obnaša v različnih vremenskih razmerah, kaj so vozniki sploh sposobni narediti in kako zelo pomemben je dejanski vložek voznika. V Sloveniji povečini vlagamo v vozila, njihove servise in zavarovanja, medtem ko je voznik postal sekundarnega pomena, čeprav ima v resnici 80 odstotkov vajeti v svojih rokah," je zaključil vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje Manuel Pungertnik.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Sprožil se je obračun